3. BARVA JE FIZIKALNI POJAV

                                                   

Naše oko vidi barve ki imajo valovno dolžino od 400 do  800 milimikronov. (1 milimikron = 1/1.000.000 mm). Tudi frekvenca je izredno velika ter vsebuje od 400-800 bilionov tresljajev v sekundi.

RDEČA  barva ima valovno dolžino 650-800 mmk, ORANŽNA 550-650 mmk, RUMENA  550-580 mmk, ZELENA  490-530 mmk, MODRA  460-480 mmk, VIOLA   450-440 mmk.

                                                                                                                

SVETLOBNI SPEKTER ima najbolj čiste in najbolj nasičene barve. V spektru se nahaja sedem barv: rdeča,  oranžna, rumena, zelena, turkizna, modra, vijolična. 

BELA BARVA je vidna samo na pigmentih čigar masa ima lastnost, da odbije vse valovne dolžine barvnega spektra.

Bela svetloba je uravnovešena zmes vseh valovnih dolžin barvnega spektra.

ČRNA BARVA je vidna samo na pigmentih čigar masa ima lastnost, da vsrka vse ali večino valovnih  dolžin barvnega spektra. 
V fizikalnem pomenu je tema.

Fotoni UV in vidne svetlobe z valovnimi dolžinami med 200 in 800 nm imajo dovolj veliko energijo, da povzročijo v molekulah prehod elektronov iz osnovnih energijskih nivojev v višje energijske nivoje. Pri tem nastanejo zelo kratkoživa vzbujena stanja molekul, nato pa se elektroni vrnejo nazaj v osnovno stanje. Razlika v energiji elektronskega prehoda se izgubi v okolico v obliki toplote, včasih pa tudi svetlobe. Ravno zaradi elektronskih prehodov in prisotnosti določenih skupin imenovanih kromoforji, ki olajšajo prehode, vidimo nekatere spojine obarvane. Kromoforji so molekule , nosilke barve odgovorne za barvo, ki nastane, ko molekula absorbira določene valovne dolžine od vidne svetlobe in prenaša ali odraža druge. Za take spojine so značilni obsežni konjugirani sistemi dvojnih (C=C, C=O, N=N) in trojnih (CC) vezi. Spojine, ki jih vidimo obarvane, absorbirajo določen del vidne svetlobe. Ta del v preostalem spektru vidne svetlobe, ki prehaja v človeško oko, manjka. Splošno velja, da vidimo predmet v komplementarni barvi absorbirane svetlobe. To pomeni: če se absorbira rdeča barva, se odbijejo vse ostale, kar pa vidimo kot modro-zeleno. Komplementarne barve so prikazane v barvnem krogu kot diametralno nasprotni pari. Spojine, ki so na pogled bele ali brezbarvne oziroma prozorne, absorbirajo svetlobo krajših valovnih dolžin, in sicer UV svetlobo. Vendar so tudi tukaj izjeme. Tako na primer nasičeni ogljikovodiki absorbirajo svetlobo, ki ima valovno dolžino pod 150 nm in jim je zato UV spekter nemogoče posneti.

To so le osnovne informacije o teoriji barv.  Ne moremo govoriti o barvah ne da bi omenili svetlobo in vpliv le te na naše življenje, ker vemo, da imajo barve in svetloba vpliv na naše razpoloženje, čustva, produktivnost... 

Da bi si poenostavili delo, smo si ljudje naredili barvne skale. Ločimo dve vrsti skal. Prva vrsta je narejena na osnovi mešanja svetlobe, druga, na osnovi mešanja pigmentov.