4. ZAKAJ JE RDEČA RDEČA?


Arhitektura je prav posebna umetnost ravno zato, ker arhitekti z ustvarjanjem izražamo svoj odnos do okolja, hkrati pa se prelevimo v vlogo investitorja in sporočamo njegove signale. Ujemanje investitorja in arhitekta je nujno, zato investitor pomaga arhitektu vstopiti v njegove potrebe in želje, arhitekt pa pomaga investitorju vstopiti v svet arhitekture. 
Ustvarjalnost je omejena s tehničnimi zmožnostmi, zakonodajo, sredstvi itd, ne sme pa biti omejena z nepoznavanjem orodij, ki so potrebna za oblikovanje, projektiranje ali urbanistično načrtovanje.

Tu bi navedla nekaj osnovnih pravil govorice barv, splošnih resnic, da bi bilo investitorju delo olajšano.

Za lažje delo barve razdelimo po spektru, jakosti, tonih. 
Jasno, da se barve prelivajo a določene pojave lažje predstavimo s čistimi barvami. 

Osnovne barve so ostre , ko vsaka barva doseže svojo največjo intenzivnost. 


Na primer, rdeča nikoli ne more biti bolj rdeča kot je.

Če jo želimo spremeniti, imamo dve možnosti:

-   kombiniranje z belo, sivo črno (odvzemanje in dodajanje svetlobe), tako izgubimo moč,

-       dodajamo drugi dve osnovni modro ali rumeno (intenzivnost ostane) in s tem dobimo oranžno ali vijolično, torej sekundarne barve.

Poskusite z vodenimi barvicami na list. 

3. BARVA JE FIZIKALNI POJAV

                                                   

Naše oko vidi barve ki imajo valovno dolžino od 400 do  800 milimikronov. (1 milimikron = 1/1.000.000 mm). Tudi frekvenca je izredno velika ter vsebuje od 400-800 bilionov tresljajev v sekundi.

RDEČA  barva ima valovno dolžino 650-800 mmk, ORANŽNA 550-650 mmk, RUMENA  550-580 mmk, ZELENA  490-530 mmk, MODRA  460-480 mmk, VIOLA   450-440 mmk.

                                                                                                                

SVETLOBNI SPEKTER ima najbolj čiste in najbolj nasičene barve. V spektru se nahaja sedem barv: rdeča,  oranžna, rumena, zelena, turkizna, modra, vijolična. 

BELA BARVA je vidna samo na pigmentih čigar masa ima lastnost, da odbije vse valovne dolžine barvnega spektra.

Bela svetloba je uravnovešena zmes vseh valovnih dolžin barvnega spektra.

ČRNA BARVA je vidna samo na pigmentih čigar masa ima lastnost, da vsrka vse ali večino valovnih  dolžin barvnega spektra. 
V fizikalnem pomenu je tema.

Fotoni UV in vidne svetlobe z valovnimi dolžinami med 200 in 800 nm imajo dovolj veliko energijo, da povzročijo v molekulah prehod elektronov iz osnovnih energijskih nivojev v višje energijske nivoje. Pri tem nastanejo zelo kratkoživa vzbujena stanja molekul, nato pa se elektroni vrnejo nazaj v osnovno stanje. Razlika v energiji elektronskega prehoda se izgubi v okolico v obliki toplote, včasih pa tudi svetlobe. Ravno zaradi elektronskih prehodov in prisotnosti določenih skupin imenovanih kromoforji, ki olajšajo prehode, vidimo nekatere spojine obarvane. Kromoforji so molekule , nosilke barve odgovorne za barvo, ki nastane, ko molekula absorbira določene valovne dolžine od vidne svetlobe in prenaša ali odraža druge. Za take spojine so značilni obsežni konjugirani sistemi dvojnih (C=C, C=O, N=N) in trojnih (CC) vezi. Spojine, ki jih vidimo obarvane, absorbirajo določen del vidne svetlobe. Ta del v preostalem spektru vidne svetlobe, ki prehaja v človeško oko, manjka. Splošno velja, da vidimo predmet v komplementarni barvi absorbirane svetlobe. To pomeni: če se absorbira rdeča barva, se odbijejo vse ostale, kar pa vidimo kot modro-zeleno. Komplementarne barve so prikazane v barvnem krogu kot diametralno nasprotni pari. Spojine, ki so na pogled bele ali brezbarvne oziroma prozorne, absorbirajo svetlobo krajših valovnih dolžin, in sicer UV svetlobo. Vendar so tudi tukaj izjeme. Tako na primer nasičeni ogljikovodiki absorbirajo svetlobo, ki ima valovno dolžino pod 150 nm in jim je zato UV spekter nemogoče posneti.

To so le osnovne informacije o teoriji barv.  Ne moremo govoriti o barvah ne da bi omenili svetlobo in vpliv le te na naše življenje, ker vemo, da imajo barve in svetloba vpliv na naše razpoloženje, čustva, produktivnost... 

Da bi si poenostavili delo, smo si ljudje naredili barvne skale. Ločimo dve vrsti skal. Prva vrsta je narejena na osnovi mešanja svetlobe, druga, na osnovi mešanja pigmentov.

0. B A R V A     B A R V E 

Kakšen bi bil svet brez barv? Bel, črn, prosojen?

Barva je naraven element, ki je potreben vsakemu živemu bitju. To je svetlobna energija, ki se proecira v našem očesu. Za človeka ima biološke, psihološke in estetske učinke. V človeku zbudi primitivne impulze in sega globoko v človekovo psiho do instinkta.

Pestre ali čiste barve aktivirajo človeške nagone, pospešujejo srčni utrip in krvni obtok. Ob pestrih barvah je srčni utrip jasno hitrejši in močnejši kot ob mešanih barvah, ko se upočasni in postane šibkejši.

Naše okolje, domače ali delovno, močno vpliva na nas na zavestni in podzavestni ravni. Barva je eden od elementov, s katerimi si lahko pomagamo. Povečamo umirjenost, sproščenost, ali pa storilnost. 

Barve glede na naš karakter in osebne značilnosti v nas zbujajo različna občutja in reakcije vsakovrstna čustvena razpoloženja, občutke, počutja, asociacije..  Vplivajo na občutek ugodja ali neugodja, celo apetita, pomirjajo, poživljajo, usmerjajo pozornost, opozarjajo. Močno vplivajo na dojemanje dimenzij prostora; širijo, ožijo, nižajo, višajo in vzbujajo tudi optične prevare.

Na popotovanju, sem se, čakajoč na ostale, zazrla v tla. Preproste ploščice, klasičnega formata, so mi zaplesale pred očmi. Valovit vzorček v kombinaciji s četrtinskim rastrom enostavno popači pogled. Zanimivo, kaj ne?

Vsak človek ima glede na svoj karakter in obdobje v katerem je, tudi svojo najljubšo barvo.

Določen odnos do barve ima že otrok, ki mu barva lahko pomaga razkriti njegova čustva in se izražati. Odrasli pa si z barvami pomagamo pri ustvarjanju dodatnih dojemanj stvari, kot pomoč pri: oblikovanju komunikacij in obveščanj v vseh oblikah, oblikovanju bivalnih in delovnih okolij, oblikovanju širšega zunanjega prostora, estetskem izražanju …

V likovni umetnosti  se omenjeni vplivi barve na človeka uporabljajo na estetski in izrazni ravni.  Za umetnike in ustvarjalce je izrednega pomena, da v celoti poznajo možnosti barv, ker je to sredstvo, ki ga uporabljajo za izvajanje svojih del in izražanje svojih občutkov. Zanimivo, da tudi v glasbi govorimo o barvi, na primer glasu.