sreda, 23. maj 2012


6. KARAKTERJI - SANGVINIK
Po zaslugi psihologov in behavioristov (proučujejo obnašanje) lahko danes različne osebnostne tipe ljudi precej posplošimo in razdelimo na štiri skupine: sangvinik, kolerik, melanholik, flegmatik.


SANGVINIK
Sangviniki so čustveni in odkriti ljudje, ki delo spremenijo v zabavo in so nadvse radi v družbi drugih ljudi. Znajo prisluhniti drugim in so vedno polni optimizma. Sangvinike navzven najlažje opazite glede na njihova živo obarvana, dramatična oblačila. Radi imajo svetle barve, ki pritegnejo pozornost in odsevajo njihov svetel, optimističen značaj. Ti ljudje so izjemno privlačni in imajo nekaj v sebi, kar druge pritegne, zato jih zelo pogosto videvamo v družbi drugih ljudi. V skupini jih najlažje odkrijemo tako, da opazujemo kdo je najglasnejši in kdo ves čas klepeta. Imajo prirojeno željo, da bi bili vedno v središču pozornosti, poleg tega pa znajo zelo duhovito pripovedovati zgodbe za kar seveda nujno potrebujejo poslušalce. Ko ste skupaj s sangvinikom, se zavedajte, da ti ljudje govorijo, ne da bi prej pomislili. Izredno radi imajo raznolikost in prožnost. Vedno se mora dogajati kaj novega. Ker sangviniki radi pripovedujejo o svojih napakah,  ne razmišljajo, kako bi se težavam izognili. Nimajo težav z drastičnimi spremembami, zato pogosto prenavljajo svoje okolje. Barvnih spodbud ne potrebujejo. Ker so zelo dejavne osebe potrebujejo umirjeno okolje, barvno lestvico čistih a pastelnih barv, ker okolje v katerem delujejo lahko postane premočno za bolj občutljivega sodelavca ali partnerja in tudi njih same umirja, ne raztresa.  Sangviniki si močno želijo biti priljubljeni, želijo drugim ugoditi in ne želijo povzročati težav.
Je pa sangvinik ekstrovertiran, govornik in optimist. Umirjanje njegovih negativnih lastnosti lahko dosežemo z neagresivnim okoljem. Pomagamo si  z malo ali nič vzorci in z monotonimi barvnimi kombinacijami. Ker je vsiljiv govornik in pretirava, se ukvarja z nepomembnimi rečmi, ne more se spomniti imena, njegove izjave plašijo in odbijajo druge, nekaterim se zdi preveč srečen, neutruden, skoraj hiperaktiven, sebičen, burno se pritožuje, je naiven, glasno govori in se smeji, je jezen, ne odraste kot starš, zmeden, pozabi sestanke, dogodke, ali obveznosti otrok, je neorganiziran, ne posluša do konca, namesto poslušanja, raje govori, pozabi obveznosti, slabo sledi, zlahka izgubi zaupanje, nediscipliniran, slabo postavlja prednostne naloge, odloči se na temelju čustev, zgublja čas s klepetanjem, sam zase potrebuje umirjeno okolje.
Tako okolje bo njegove pozitivne lastnosti, (da je čustven, privlačen, zgovoren, ima smisel za humor, pomni barve, ima rad fizični stik, ko govori, izraža se ekspresivno, veselo in živahno,  je radoveden, znajde se na odru, živi v sedanjosti, vsestranski, iskren, otroško dober, sovraži biti sam, mora biti v središču pozornosti, želi biti priljubljen, priznan, dominira, ne preneha govoriti in ne posluša sogovornika, prekinja, odgovarja na vprašanja namesto drugih, pozablja, je nepredvidljiv, stalno se izgovarja, ponavlja isto zgodbo, hitro sklepa prijateljstva, ljubi ljudi, je lahko dostopen daje pohvale, pozitivno navdušen, drugi mu zavidajo, hitro pozabi slabe stvari, lahko se izpove, preprečuje negativne trenutke, ljubi spontane aktivnosti, življenje v družini dela zabavno, prijatelji njegovih otrok ga imajo radi, katastrofo spremeni v humor, zabaven pri delu, izumljanja nove dejavnosti, ustvarjalen in energičen, navdušen, ima energijo in navdušenje, preseneča, očara, navdihuje in spodbuja druge) umirilo in poglobilo.

ponedeljek, 07. maj 2012


5. VPLIV BARVE NA ČLOVEKA

Govorimo o uporabnem namenu in psihološkem vplivu barve na arhitekturne procese, z umetniškim pa bi si pomagali le pri zahtevnem oblikovanju prostora.
Barva je odvisna od svetlobe, oblike, materiala, teksture, pigmenta, možnosti videnja, zaznavanja, barvnega občutka, zato se z barvnim raziskovanjem ukvarjajo poleg arhitektov in drugih likovnih umetnikov, tudi fiziki, fiziologi, psihologi, pedagogi, filozofi, zdravniki, kemiki,  tehnologi, zgodovinarji in drugi, kar kaže širino področja.

Barve so povsod okoli nas in hitro lahko prepoznamo okolja, kje se dobro počutimo in okolja ki nas neprijetno vznemirijo. Vredno jim je posvetiti pozornost pri oblikovanju notranjega in zunanjega prostora. Interpretacija barv se od posameznika do posameznika malo razlikuje zaradi različnih duševnih dojemanj. Kljub temu pa je možno čustvene odzive na posamezne barve strniti v splošno veljavne vzorce. Vsaka barva deluje edinstveno, zato se lahko uporabi tako za povečano aktivnost, uravnovešanje, celo za zdravljenje, kot tudi za prebujanje globljih ravni zavesti. V ameriški policiji so znane »red room« - rdeče sobe za pomirjanje, a o tem ekstremnem primeru kasneje.

Barve poimenujemo tudi izkustveno, nap. tople in hladne, ali pa mehke in trde.
Hladne nas spominjajo na podobne predmete ali dogodke zelenje, vodo, led, sneg, kovine, zimo, jutro, medtem ko nas tople in mehke spominjajo na tople in vroče predmete ali dogodke: ogenj, žerjavico, sonce, poletje, …

Kako se odzovemo na barvo je odvisno tudi od stanja naše duše. Če imamo slabo izkušnjo v nekem izrazito obarvanem okolju, nas barva podzavestno spominja na ta dogodek, zato bo v nas zbudila neprijetne občutke.

Predvsem pa je naše sprejemanje barve odvisno od našega karakterja. Psihologi nas glede na naša obnašanja grobo delijo na štiri karakterje: sangvinik, kolerik, melanholik, flegmatik. Ker se v nas meša več karakterjev, šteje seveda prevladujoči. Zaradi različnih osebnosti zato nap. močnejši ljudje potrebujejo močnejše dražljaje – frekvence, občutljivejši pa so srečni ob šibkih.